Dan na snegu za slepe in slabovidne na SC Cerkno 2017

Lions klub Idrija je v soboto, 14. januarja, na smučišču Smučarskega centra Cerkno že drugič zapored organiziral Dan na snegu za slepe in slabovidne ter njihove družinske člane. Lansko leto se je dogodka udeležilo devet družin in prav toliko se jih je prijavilo tudi letos, skupaj trideset udeležencev. Zveza slepih in slabovidnih je zbrala prijave udeležencev in organizirala njihov prevoz do smučišča. Organizacijo dogodka je s strani Lions kluba Idrija, tako kot lani, prevzel Andrej Kren, pomagali pa so mu številni člani in njihovi družinski člani, ki so se preizkusili v vlogi spremljevalcev slepih smučarjev na alpskih in tekaških smučeh, spremljevalcev otrok in sprehajalcev. Pomembno delo je opravila tudi ekipa članov, ki je skrbela za to, da je tudi poleg smučišča vse teklo brez zapletov, od razdelitve vozovnic, pa do strežbe kosila.

Če je bilo lansko leto, ob prvem dogodku med spremljevalci precej treme in negotovosti, kako bo mogoče poskrbeti za spremstvo povsem slepih smučarjev, se je letos izkazalo, da dobra volja in pripravljenost pomagati, premaga tudi oviro slepote. »Vse je v komunikaciji, « je dejal Frenk Mlačnik, ki se je udeležil tudi lanskega dogodka. Frenk je dober smučar, popolnoma je slep. »Med smučanjem se moram povsem zanesti na navodila spremljevalca, glede smeri, roba smučišča. Največji problem predstavlja gneča. Zato najraje smučam med tednom, smučal sem tudi že na FIS progi v Kranjski Gori. Strmine se ne bojim, na njej je še lažje smučati, ker ti teren pove, kam moraš. Tudi padel sem že, tega se ne bojim. To, da sem lahko danes tukaj, z družino in da tudi otroka lahko smučata, pa mi pomeni največ.« »Mislim, da smo lansko leto razbili strah, letos pa smo si pridobili vse kompetence za vodenje slepih na smučišču« je povedal Stojan Kokošar, ki se je preizkusil v vlogi spremljevalca slepega smučarja.

Vreme je lansko leto nadvse razvajalo udeležence dogodka in ob slabih napovedih je bilo težko verjeti, da se lahko zimska pravljica ponovi, zlasti po vremensko neugodnem petku. A na smučišču nas je čakalo sonce, proge so bile zaradi novo zapadlega snega še lepše, ljudi pa zaradi bojazni pred slabimi cestnimi razmerami malo. Roko na srce: cesta so smučišča ni bila povsem kopna, a sredi zime je treba pričakovati zimske razmere.

Lepega vremena se je posebej razveselila Silva Albreht, ki je na dogodek prišla prvič, s slabovidnim možem Stanetom in tremi otroki. Sama ne smučata, so se pa dneva na snegu nadvse razveselili otroci. »Prvič smo skupaj kot družina na snegu. Fanta sta bila že na tečaju v šoli, sicer pa nimamo možnosti, da bi otroke peljali na smučanje. Čudovito je, da smo lahko šli skupaj, pa tudi to, da je nekdo prevzel skrb za otroke, da lahko greva midva brez skrbi na sprehod, vsaj za ta kratek čas. Pa še voziti mi ni bilo treba, ker smo prišli z avtobusom.«

Tudi Jana Fuhrer se je udeležila dneva na snegu že drugič. »Imela sem se super, zato sem se prijavila tudi letos.« Jana kljub slepoti trenira atletiko, skok v daljino, tudi dobro smuča, a za njeni spremljevalki, Mirando Groff Ferjančič in Tatjano Dizdarević je bila izkušnja poseben izziv. »Mene je bilo najbrž bolj strah,« je bila iskrena Tatjana Dizdarević. A se je strah že po prvi vožnji razblinil.

Po dopoldnevu na snegu, ki so ga udeleženci preživeli bodisi na smučeh, bodisi na sprehodu, je sledilo kosilo v Alpski perli. Vsi udeleženci so v spomin prejeli spominek, ki ga je prav za to priložnost izdelal Ludvik Feltrin iz rokodelskega društva Driklc iz Cerknega.

Dan na snegu je bil za vse udeležence izjemen dogodek. Slepim smučarjem je bilo omogočeno spremstvo na smučišču, njihovim otrokom in partnerjem izkušnja, da so se lahko odpravili na smučanje, kot druge družine, njihovim spremljevalcem zavedanje o krhkosti človeškega bivanja in spoznanje, da le skupaj nekaj pomenimo in da je v življenju najpomembnejša vrednota čas, ki ga namenimo drug drugemu.

Na koncu je sledila obljuba, da se prihodnje leto zopet srečamo.

Pri organizaciji Dneva na snegu za slepe in slabovidne je že drugič izkazal Hotel Cerkno, ki upravlja s Smučarskim centrom Cerkno, saj so udeležencem iz vrst slepih in slabovidnih, njihovim družinskim članom in njihovim spremljevalcem zagotovili brezplačno smučarsko karto oz. prevoz s sedežnico do vrha smučišča in v dolino, posodili smučarsko opremo tistim, ki jo potrebujejo, in zagotovili brezplačno toplo malico za udeležence iz vrst slepih in slabovidnih in njihovih družin. Zato gre posebna zahvala tudi direktorici Hotela Cerkno, gospe Manueli Božič Badalič in sodelavcem na smučišču.